Po lanskem enodnevnem kolesarskem vzponu na Roglo smo se letos odločili, da bomo na Rogli ostali čez cel vikend.
Na Roglo smo se odpravili okoli 18 ure izpred Občine Dobrna. V Vitanju nas je ujel velik deževni oblak in nam sledil do polovice poti. Premočeni smo z močno voljo nadaljevali pot in šele v mraku prispeli na Roglo. S slabimi štirimi urami vožnje je bil naš prvi cilj osvojen in nismo si želeli drugega kot topel tuš in večerjo, kar smo seveda tudi dobili.
Po prespani noči smo zjutraj sprejeli še dva kolesarja. Vsedli smo se za 'okroglo mizo' in se odločali med kolesarjenjem do Mariborskega Pohorja ali pa do Kop. Po dolgi debati smo se odločili, da bomo kolesarili do Kop. Pot se je vila med kravami, gozdovi, hudourniki do Lovrenških jezer. Odločili smo se, da bomo prečkali Lovrenška jezera kljub temu da so nam pohodniki rekli da tam ni prehoda. In tako smo prišli do konca poti, vendar raje kot da bi se obrnili smo dvignili kolesa nad glavo in rinili skozi. Ko smo se zrinili skozi še koliko prehoden del Lovrenških jezer je začelo deževati in kmalu zatem je začela padati še toča. Bili smo ujeti, naprej ni bilo mogoče priti niti peš, kaj šele s kolesi, nazaj pa nismo hoteli. Počakali smo, da je nehala padati toča in se podali nazaj po isti poti do razglednega stolpa na Lovrenških jezerih. Tam smo še malo vedrili, kasneje pa smo se kljub dežju odpravili nazaj proti hotelu Planja. Po napornem kolesarjenju smo si skuhali kosilo in počakali na večer. Zvečer je sledila zabava do jutranjih ur v diskoteki hotela Planja. V nedeljo je še sledilo čiščenje hišice in spust nazaj proti Dobrni.
Ker je vsem ostal lep spomin na kolesarski vikend na Rogli smo se odločili, da bomo takšen podvig izpeljali še večkrat.
Na Roglo smo se odpravili okoli 18 ure izpred Občine Dobrna. V Vitanju nas je ujel velik deževni oblak in nam sledil do polovice poti. Premočeni smo z močno voljo nadaljevali pot in šele v mraku prispeli na Roglo. S slabimi štirimi urami vožnje je bil naš prvi cilj osvojen in nismo si želeli drugega kot topel tuš in večerjo, kar smo seveda tudi dobili.
Po prespani noči smo zjutraj sprejeli še dva kolesarja. Vsedli smo se za 'okroglo mizo' in se odločali med kolesarjenjem do Mariborskega Pohorja ali pa do Kop. Po dolgi debati smo se odločili, da bomo kolesarili do Kop. Pot se je vila med kravami, gozdovi, hudourniki do Lovrenških jezer. Odločili smo se, da bomo prečkali Lovrenška jezera kljub temu da so nam pohodniki rekli da tam ni prehoda. In tako smo prišli do konca poti, vendar raje kot da bi se obrnili smo dvignili kolesa nad glavo in rinili skozi. Ko smo se zrinili skozi še koliko prehoden del Lovrenških jezer je začelo deževati in kmalu zatem je začela padati še toča. Bili smo ujeti, naprej ni bilo mogoče priti niti peš, kaj šele s kolesi, nazaj pa nismo hoteli. Počakali smo, da je nehala padati toča in se podali nazaj po isti poti do razglednega stolpa na Lovrenških jezerih. Tam smo še malo vedrili, kasneje pa smo se kljub dežju odpravili nazaj proti hotelu Planja. Po napornem kolesarjenju smo si skuhali kosilo in počakali na večer. Zvečer je sledila zabava do jutranjih ur v diskoteki hotela Planja. V nedeljo je še sledilo čiščenje hišice in spust nazaj proti Dobrni.
Ker je vsem ostal lep spomin na kolesarski vikend na Rogli smo se odločili, da bomo takšen podvig izpeljali še večkrat.